Pogosto se pogovor o primerjavah med pasivnim načinom vlaganja in aktivnim sprevrže v merjenje moči. Kaj pa se na dolgo rok najbolje obnese?
Nič drugače ni, ko je tema o tem, ali je boljše biti bolj aktiven oziroma bolj pasiven vlagatelj. Vsaka stran zagovarja svoja prepričanja in se ni pripravljena pogovarjati ter razumeti argumentov nasprotne strani. Tako imenovani pasivni vlagatelji kot pozitiven zgled izpostavljajo borznega mačka Warrena Buffetta, aktivni vlagatelji pa možnost neomejenih zaslužkov na račun svojih zmožnosti predvidevanja cenovnih premikov. Medtem ko je tukaj govora o ročnosti držanja pozicij, večina pozablja na aktivnost drugega tipa, in sicer ali smo glede na izbrano strategijo aktivni ravno prav, preveč oziroma premalo.
Ročnost vlaganja
Preden nadaljujemo, si odgovorimo, kdo sploh je aktiven in kdo pasiven vlagatelj. Če vprašamo vsako stran posebej, kako bi oni definirali omenjeni skupini, hitro ugotovimo, da pri tem nastane nedefinirana praznina. Namreč, tako imenovani pasivni investitorji bodo za aktivne označili vse, ki se ukvarjajo z zelo kratkoročnim trgovanjem, recimo z dnevnim. Po drugi strani bolj aktivni investitorji za pasivne označujejo tiste, ki so dolgoročni investitorji oziroma sledijo strategiji “kupi in drži” (buy & hold).
Kam bi potem uvrstili vse tiste vlagatelje, ki so manj dejavni od dnevnih trgovcev ter bolj od tistih “kupi in drži” vlagateljev? Veliko zelo uspešnih in znanih investitorjev je našlo svoj prostor ravno nekje na sredini, zato se ni nujno potrebno omejevati na le en ali drugi zgoraj omenjeni ekstrem. Trg ponuja neomejeno možnosti izražanja oziroma sledenje neomejenemu številu strategij ter ročnosti. Se pa je potrebno zavedati nekaterih prednosti in izzivov, ko se odločamo, kateri skupini želimo pripadati.
Izzivi aktivnih
Regulatorji so pred kratkim evropskim borzno-posredniškim hišam naložili, da morajo objavljati statistiko uspešnosti svojih uporabnikov. Rezultati kažejo, da je več kot 80 odstotkov trgovcev na finančnih trgih neuspešnih. To ponazarja že dolgo znano dejstvo, da se na trgih dogaja redistribucija kapitala od večine k manjšini ter da je trgovanje eden izmed najbolj zahtevnih poklicev.
Na takšne rezultate vpliva več dejavnikov. Pri kratkoročnem trgovanju konkuriramo algoritmom, ki so zelo uspešni pri predvidevanju kratkoročnih cenovnih premikov, ter izkušenim kratkoročnim trgovcem, ki so potrebovali več let učenja, da so odkrili dobičkonosen sistem. Težava ljubiteljskih trgovcev ni le v tem, da niso popolnoma osvojili sistema, ampak so navadno tudi premalo disciplinirani. Če dodamo v enačbo še nepredvidljive dogodke, ki lahko zelo močno vplivajo na kratkoročne premike cen, še dodatno potrdimo zahtevnost kratkoročnega trgovanja.
Izzivi pasivnih
V kolikor ste bolj dolgoročno naravnani vlagatelj, se lahko izognete nekaterim zgoraj omenjenim izzivom, saj imata recimo tako algoritmično trgovanje kot tudi nepredvidljivi dogodki manjši vpliv na dolgoročne trende. Dolgoročna naravnanost vlagateljem lajša težavnost investiranja tudi zato, ker delniški trgi v povprečju dosegajo pozitivne letne donose. Čeprav dolgoročni vlagatelji v primerjavi s kratkoročnimi trgovci v večjem deležu dosegajo pozitivne rezultate, kljub temu večina ne dosega pričakovanih donosov v primerjavi z delniškimi indeksi, npr. ameriškim indeksom S&P 500. To velja tudi za večino profesionalnih upravljavcev premoženja.
Pri t.i. “kupi in drži” strategiji, kjer si portfelj v teoriji lastimo neomejeno dolgo časa in zahteva največjo mero pasivnosti vlagatelja, je potrebno ločiti povprečne letne donose delniških indeksov in povprečne letne donose individualnih delnic. Delniški indeksi so sestavljeni tako, da jih neprestano aktivno rebalansirajo na način, da vanje dodajajo delnice dobrih podjetij in odvzemajo delnice slabih podjetij. Zato je to strategijo mogoče bolj smiselno izvajati na delniških indeksih in ne na individualnih delnicah, sicer se lahko hitro zgodi, da bomo dosegali slabše rezultate od pričakovanj.
Prispevek sem prvotno napisal za revijo Moje Finance. Na povezavi tukaj lahko preberete preostanek. V prispevku pišem še o naslednjih tematikah.
– Obvladujte tveganja
– Kaj pa počne Buffett?
– Kaj storiti?